NEKOČ JE BIL OGRAČEK …
… in bil je poln življenja. V njem je vse cvetelo, dehtelo in živelo. Narava sama je poskrbela za to, da je bilo vsega dovolj. Dovolj, da je bila družina sita, dovolj za srno iz gozda, dovolj za ptičke, za listne uši, za polžke ter za vse skrite prebivalce naše zemlje, za katere nihče niti vedel ni. Nikomur se niti sanjalo ni, da je na vsakem koraku pod njegovimi nogami nekaj kilometrov gliv in več mikroorganizmov, kot je ljudi na vsem svetu. Danes vse to vemo. Z vsakim dnem se bolj zavedamo, da so ravno ti nevidni Zemljani tisti, ki omogočajo rast zdravih in s hranili bogatih rastlin, te pa hranijo naša telesa. Vendar pa z našo zemljo ne ravnamo s spoštovanjem, ki bi si ga zaslužila. Priča smo dejanjem, ki zemljo siromašijo in uničujejo življenje v njej, posledica pa so čedalje bolj bolne rastline in s hranili revni pridelki. Se kdaj sprašujete, zakaj hrana več nima takega okusa, kot se spomnite? Ker konvencionalno pridelana hrana vsebuje le še desetinko vitaminov, mineralov in vlaknin, kot je nekoč …
Čas je, da VRNEMO ŽIVLJENJE ZEMLJI … In zemlja bo vrnila nam.
Ograček: vrtiček, vrt (Prekmursko-slovenski slovar, Franc Kuzmič)
Moj ograček…
…je moj vrtiček, samo moj, košček narave ograjen z leseno ograjico. To je kraj, kjer je moje srce veselo, moja duša mirna, kjer se čas ustavi. To je kraj, kjer s ponosom pobiram sadove svojega dela in vračam ljubezen naravi, ki mi vse tako nesebično daje. Je kraj, kjer najraje preživljam svoj čas. Tam rastejo moji otročički, ki jih posejem, posadim, zalivam in skrbim, da se jim ne zgodi kaj hudega. In če vidim, da jim nekaj manjka, sem žalostna. V mojem ogračku živi veliko čudovitih bitij, ki letajo, rijejo pod zemljo, lezejo po listih, brenčijo in razveseljujejo moj vsakdan. Rada imam svoj ograček.
Pozdravljeni, to je komentar.
Če želite izbrisati komentar, se prijavite in poglejte komentarje prispevkov. Tam boste našli možnost urejanja ali brisanja komentarjev.