Živa tla – ključ do zdravih rastlin
Vrt niso le rastline, ki tam rastejo zaradi naših potreb. Vrt je ekosistem, sestavljen iz veliko neločljivo povezanih delov v celoto. In ko en del ne deluje, kot bi moral ali pa manjka, trpi celota. Rastline so le delček zapletenega ekosistema, sicer z našega vidika najpomembnejši del, z vidika narave pa le del.
Rast rastlin, njihova vitalnost, cvetenje, razmnoževanje in propadanje, so odvisni od vseh drugih delov tega ekosistema. Najbolj so odvisne od dejavnikov nežive narave – temperature, svetlobe, zraka, vode, rastne podlage, prisotnosti makro- in mikrohranil. Vendar vrt ni le nek skupek neživih dejavnikov, je dom milijonov različnih organizmov, ki so med seboj prepleteni v kompleksnih medsebojnih odnosih. Nekatere od njih poznamo, vsak dan vidimo pikapolonice, polže, ptice, gosenice, listne uši… nekateri so nam ljubi, drugi pač ne; narava pa je vsakega od njih postavila na njegovo mesto z namenom, ne glede na naša čustva do njih. Če hočemo ali nočemo, je rt del narave in v naravi stvari potekajo tako, da težijo v smer nekega ravnovesja. Če deli delujejo kot je treba, je to ravnovesje navzven in za nas pozitivno… če pa kaj manjka, se stvari obrnejo v smer, ki zna za nas biti negativna. Z vidika narave pa sta tudi bolezen ali propadanje le del življenja in teženje k temu, da na koncu stvari delujejo kot morajo. Če je kateri od organizmov šibek, ga je pač treba izločiti. Narava nad šibke rastline pošlje razne škodljivce in bolezni… kajti šibki posamezniki niso namenjeni temu, da bi se ohranjali v evoluciji, razmnoževanje je privilegij najmočnejših.Zemlja ima, kar se tiče rastlin, dve najpomembnejši nalogi – je opora njihovim koreninam ter je vir hranil.
Tla pa niso le skupek neživih delcev, hranil in vode, ampak so dinamičen ekosistem nežive narave prepletene z milijardami različnih mikro- in makroorganizmov, ki s svojimi dejavnostmi vplivajo na njihovo strukturo, dostopnost hranil in vode, živijo v sožitju z rastlinami, skrbijo za kroženje hranil, se borijo za svoj prostor, iščejo hrano, jedo eden drugega in tudi rastline, razkrajajo odmrle organizme… Tla so prav poseben ekosistem, ki za svoje dolgoročno delovanje potrebuje tudi rastline, vendar še bolj rastline za svoje optimalno delovanje nujno potrebujejo talne prebivalce.
V tleh se odvija pravi film življenja in smrti, nastajanja in razkrajanja. Poimenujemo ga lahko kar TALNA PREHRANJEVALNA VERIGA.
Talni prebivalci pa ne skrbijo le za kroženje hranil in njihovo dostopnost rastlinam, življenje v zemlji vpliva tudi na druge lastnosti tal, ki določajo njihovo rodovitnost.
Organizmi v tleh dejansko določajo kakšna tla želijo imeti. Živa tla se ne zbijajo, živa tla se ne zakisajo, v živih tleh ni pomanjkanja hranil in mineralov zaradi neprimernega pH, živa tla so zračna, zadržujejo vodo in aktivno skrbijo za zdravje rastlin. Prebivalci tal so tudi ključni pri humifikaciji – nastajanju humusa iz organske snovi. In če poskrbimo, da se talni prebivalci dobro počutijo, potem posledično tisti nad tlemi, torej rastline, zadovoljno rastejo. Konec koncev med njimi vlada sožitje.
Bakterije so najštevilčnejši prebivalci zemlje
V tleh živi milijarde organizmov, večina je očem nevidnih in med njih spadajo bakterije, glive in praživali. V enem gramu zdrave, žive prsti lahko najdemo tudi milijardo bakterij. Njihova naloga je razgradnja enostavnih substanc, sposobne pa so razgrajevati tudi takšne snovi kot so ostanki pesticidov in drugi toksini. S svojimi izločki skrbijo tudi za zlepljanje talnih delcev in nastanek agregatov, kar izboljša strukturo tal. Nekatere bakterije razgrajujejo organsko snov v prisotnosti kisika, druge so sposobne to narediti v odsotnosti kisika, spet tretje so sposobne fotosinteze, podobno kot rastline in za preživetje ne potrebujejo drugega kot zrak, svetlobo in vodo. Obstajajo celo bakterije, ki so sposobne dušik iz zraka pretvoriti v obliko, ki je dostopna rastlinam – v sožitju z rastlinami živijo na koreninah metuljnic in nekaterih drugih rastlin npr. tiste iz rodu Rhizobium, spet druge pa so prostoživeče npr. Azotobacter.
Mikorizna gliva poveča površino rastlinskih korenin
V tleh živijo tako enocelične glive kot takšne sestavljene iz milijonov celic, povezanih v hife, ki se prepletajo skozi tla kot mikroskopske korenine. Nekatere glive tvorijo z rastlinskimi koreninami simbioze in jih imenujemo mikorizne glive. V zameno za sladkorje, ki jih dobijo od rastline, omogočajo rastlinam dostop do mineralov in vode iz območij, ki presegajo zmožnosti samih rastlinskih korenin. Glive v tleh so sposobne razgrajevati kompleksne organske snovi kot je npr. lignin, sposobne pa so tudi izlužiti iz kamninske podlage minerale, ki so drugim organizmom praktično nedostopni, npr. fosfor in tako postanejo minerali rastlinam dostopni.
Praživali so najpomembnejši člen pri sproščanju rastlinam dostopnega dušika, ki je vezan v telesih bakterij.
Naslednji zelo pomemben člen talne prehranske verige so praživali, saj lahko ena sama pražival poje tudi do 10000 bakterij na dan. Pri tem se sprošča amonij, ki je oblika dušika dostopna rastlinam. Dušik v tleh je shranjen v organski snovi in v telesih živih bakterij in gliv, ki ga imobilizirajo v svojo telesno maso; ko pražival poje bakterijo ali glivo, se dušik v procesu mineralizacije iz organske oblike pretvori v anorgansko, rastlinam dostopno.
V tleh živi še na tisoče drugih, večjih živali, od najmanjših nematod in pršic do večjih hroščev, pajkov, stonog, deževnikov, krtov… Vsak je del kompleksne prehranske verige in na koncu so njihovi izločki hrana rastlinam in njihova mrtva telesa hrana bakterijam in glivam.
Pestrost življenja v tleh
Tudi rastline so pomemben člen talne prehranjevalne verige. Iz zraka vežejo ogljikov dioksid, ga pretvorijo v organsko obliko, nekaj ga porabijo za izgradnjo svojih teles, nekaj ga izločijo skozi korenine in je hrana za njihove talne zaveznike. Rastline s svojimi koreninami ščitijo tla pred erozijo, nudijo dom talnim prebivalcem, njihova biomasa je vir organske snovi v tleh, aktivno pa so udeležene tudi v nastajanju same prsti iz matične kamninske podlage in nastajanju humusa.
Ko posrbimo, da imajo tla dovoljšen delež organske snovi, ko zagotovimo opitmalne pogoje za rast mikro- in makroorganizmov ter ko imamo le-teh dovolj v tleh, potem se lahko nadejamo, da bo življenje v tleh posrbelo za zadravje in bujno rast naših rastlin, naš krožnik pa bo poln hranljivih snovi.
Zato pa:
ŽIVA TLA – ZDRAVE RASTLINE – ZDRAVI LJUDJE